Gejdar Alirza oglu Alijev – Nacionalni vodja azerbajdžanskega naroda

Gejdar Alirza oglu Alijev se je rodil 10. maja 1923. leta v azerbajdžanskem mestu Nahičevan. Leta 1939. je po končanju Nahičevanske pedagoško-tehnične šole začel študirati na arhitektonski fakulteti Azerbajdžanskega industrijskega inštituta (sedaj se imenuje Azerbajdžanska Državna Naftna Akademija). Ampak se je začela vojna in mu je onemogočila dokončanje izobraževanja.

Od leta 1941. je Gejdar Alijev delal kot vodja oddelka v Ljudskem komisariatu za notranje zadeve Nahičevanske ASSR in Svetu ljudskih komisarjev Nahičevanske ASSR, v letu 1944. je bil napoten na delo v organih državne varnosti.  Gejdar Alijev, ki je delal od tega obdobja v sistemu organov državne varnosti, je od leta 1964. zasedel mesto namestnika predsednika, od leta 1967. je zasedel mesto predsednika Komiteja za Državno Varnost pri Svetu Ministrov Azerbajdžanske SSR, ter je bil povišan v čin generalmajorja. Med temi leti je pridobil specialno višjo izobrazbo v Leningradu (sedaj Sankt-Peterburg), in je v letu 1957. končal zgodovinsko fakulteto v sklopu Azerbajdžanske Državne Univerze.

Ko je bil izvoljen na plenumu Centralnega Komiteja Komunistične Stranke Azerbajdžana v juliju 1969. za prvega tajnika Centralnega Komiteja Komunistične Stranke Azerbajdžana, je Gejdar Alijev postal vodja republike. V decembru 1982. leta je Gejdar Alijev bil izvoljen za člana Politbiroja Centralnega Komiteja Komunistične Stranke Sovjetske Zveze, bil je imenovan na mesto prvega namestnika Predsednika Sveta Ministrov ZSSR in postal eden od vodij ZSSR. V obdobju 20 let je Gejdar Alijev bil narodni poslanec za Vrhovni Svet ZSSR, in v obdobju 5 let zasedel mesto namestnika predsednika Vrhovnega Sveta ZSSR.

V oktobru 1987. leta je Gejdar Alijev v znak protesta zoper politiko, ki jo je sprovodil Politbiro Centralnega Komiteja Komunistične Stranke Sovjetske Zveze, in osebno Generalni Tajnik Mihail Gorbačev, odstopil s položaja, ki ga je tedaj zasedal.

V zvezi s krvavo tragedijo, ki jo je 20. januarja 1990. v Baku povzročila sovjetska vojska, je Gejdar Alijev, ki je nastopil  naslednjega dne v predstavništvu Azerbajdžana v Moskvi, zahteval kaznovati organizatorje in storilce kaznivega dejanja, ki so ga storili zoper azerbajdžanskega naroda. V znak protesta proti dvolični politiki vodstva ZSSR v zvezi z nastalo v Gorskem Karabahu ostro konfliktno situacijo je julija 1991. leta izstopil iz Komunistične Stranke Sovjetske Zveze.

Po vrnitvi v juliju 1990. leta v Azerbajdžan je Gejdar Alijev živel najprej v Baku, nato je živel v Nahičevanu, istega leta je bil izvoljen za narodnega poslanca za Vrhovni Svet Azerbajdžana. V obdobju 1991.-1993. je zasedal mesto predsednika Vrhovnega Medžlisa (Skupščine) Nahičevanske Avtonomne Republike, namestnika predsednika Vrhovnega Sveta Azerbajdžanske Republike. Na prirejenem leta 1992. v mestu Nahičevan ustanovnem kongresu stranke \"Jeni Azerbajdžan\" je Gejdar Alijev bil izvoljen za predsednika stranke.

Ko je maja-junija 1993. leta zaradi skrajnje poostritve vladne krize v državi nastala nevarnost civilne vojne in izgube neodvisnosti, je azerbajdžanski narod zahteval, da Gejdar Alijev prevzame oblast.

Tedajšnje vodje Azerbajdžana so bili prisiljeni uradno povabiti Gejdara Alijeva v Baku. Dne 15. junija 1993. leta je Gejdar Alijev bil izvoljen za predsednika Vrhovnega Sveta Azerbajdžana, dne 24. julija je z uredbo Milli Medžlisa začel opravljati dolžnost Predsednika Azerbajdžanske Republike. Dne 3. oktobra 1993. leta je po prirejenem vseljudskem glasovanju Gejdar Alijev bil izvoljen za Predsednika Azerbajdžanske Republike. Dne 11. oktobra 1998. leta je dobil na volitvah, ki so potekale v razmerah visoke aktivnosti naroda, 76,1 odstotka glasov, ter je bil ponovno izvoljen za Predsednika Azerbajdžanske Republike. Gejdar Alijev, ki je dal privolitev, da bo imenovan za kandidata na predsedniških volitvah dne 15. oktobra 2003. leta, se je odpovedal udeležbi na volitvah zaradi problemov z zdravjem. Gejdar Alijev je prejel več mednarodnih nagrad, postal častni doktor univerz v različnih državah in je bil odlikovan z drugimi višjimi častnimi naslovi. Bil je štirikrat nagrajen z redom Lenjina, redom Rdeče Zvezde in številnimi medaljami, dvakrat je prejel častni naziv Prvak Socialističnega Dela, tudi so mu bila dodeljena odlikovanja in medalje številnih tujih držav.

Zgodovinska usoda Azerbajdžana v obdobju več kot tridesetih zadnjih let je neločljivo povezana z imenom Gejdara Alijeva. Oživitev naroda v teh obdobju na vseh področjih narodnega družbeno-političnega, gospodarskega in kulturnega življenja je povezana ravnokar z njegovim imenom.

V tem obdobju svojega vodenja je Gejdar Alijev pomagal njegovi domovini – Azerbajdžanu, za čigav napredek je nenehno prizadeval, na čigavo bogato kulturo, veličanstveno zgodovinsko preteklost je bil zmeraj ponosen, in za čigave naslednje generacije je bil zakrbljen, premagati, kot država, težke in ostre čase izkušenj.

Ker je bil izjemni politik in državnik, nesporni vodja naroda, še za časa svojega življenja je veljal za živo legendo, zato je fenomen Gejdara Alijeva zmeraj pritegoval pozornost, o živahni politični dejavnosti tega nacionalnega liderja, ki je izzivala veliko navdušenje med Azerbajdžanci po vsem svetu, se je več pisalo kako v domačih, tako v svetovnih tiskovnih virih.

V juniju 1993. leta, ko se je azerbajdžanski narod prepričal v tem, da se nacionalna državnost sooča z nevarnostjo propada, da so prišli najtemnejši dnevi, tedaj je vztrajno zahteval zamenjavo obstoječe oblasti in prav od tega časa spet poveril svojo usodo Gejdaru Alijevu. Gejdar Alijev je videl trpenje svojega naroda, sprejel njegov poziv in se je vrnil v veliko politiko v Azerbajdžanu. Narod je srečal vrnitev Gejdara Alijeva z upom in veseljem, in se je ta dan vpisal v zgodovino kot Dan Nacionalnega Rešenja.