DELA / ARMENSKO-AZERBAJDŽANSKI KONFLIKT V GORSKEM KARABAHU / Genocid

Uradni govor Predsednika Azerbajdžanske Republike Hejdarja Alijeva na ceremoniji, posvečeni tretji obletnici Hodžalinskega genocida – Baku, džamija «Tezepir», 26. februarja 1995. leta.


Spoštovani rojaki! Spoštovani muslimani!

Danes smo se zbrali v džamiji "Tezepir", v Domu Alaha, v zvezi z dnevom žalovanja. Spominjamo se tretje obletnice Hodžalinskega genocida, Hodžalinske tragedije.

Azerbajdžanski narod je v svoji večstoletni zgodovini dosegel na svoji življenski poti veličanstvene zmage, povzpel se je na sam vrh, obogatil je svet kulture. Muslimanski svet je prispeval svoj delež v zakladnico svetovne kulture, in sicer sveto knjigo Koran. Azerbajdžanski narod se je v svoji večstoletni zgodovini tudi soočal z velikimi težavami, v različnih obdobjih so se dogajale tudi tragedije. Ena od njih je agresija armenskih zavojevalcev, okupatorjev proti našem narodu, ter razdrobljenost naše zemlje kot posledica te agresije, izguba dela našega ozemlja, smrt naših državljanov, prelivanje krvi. Ampak je Hodžalinska tragedija največ grozljiva med temi težavami, to je najtežja rana za nas.

V zgovodini so večkrat zabeležena dejstva barbarskega odnosa človeka do človeka. V mnogih mestih po svetu so se dogajal tudi genocid. Genocid, ki so ga storili armenski zavojevalci proti Azerbajdžanu, je eden med najhudobnejšimi med podobnimi dogodki. Genocid, ki so ga storjevali armenski agresorji nad azerbajdžanskim narodom v teku dolgega časa, in lahko rečemo, da celo v teku vsega XX stoletja, je povzročil za naš narod hude udarce. Največje, najtežje rane med temi udarci so Hodžalinski genocid in vojna, ki traja šest let.

Vojno so sprožili armenski agresorji. Azerbajdžanski narod brani svojo zemljo. Nedvomno je, da vojna povzroči prelivanje krvi, vojna za nas pomeni žrtve, torej nosimo težka bremena. Vendar pa je barbarska vojaška operacija, izvedena pred tremi leti s strani zavojevalci proti Hodžalincev, mirnega prebivalstva, žensk, otrok, starejših, bolnikov, najbolj grozljiva etapa in je težka, črna stran te šestletne vojne.

Hodžalinski dogodki so pokazali še to, da so Armenci niso samo želeli odvzeti našo zemljo, niso samo okupirali naše teritorije, ampak so tudi uporabili takšen barbarski način, kot storjenje genocida nad našim narodom. To se je ravnokar pokazalo ob Hodžalinskih dogodkih. V to grozno noč je azerbajdžanski narod utrpel strašni udarec. Ta rana muči nas do sedaj. Še ni zacelila, ni se zaprla, ta rana ostane za vekomaj v naših srcih. Kot sem že rekel, ta napad na mirno prebivalstvo ponoči, barbarsko uničevanje na terenu, ubijanje otrok, žensk, starejših, bolnikov, povzročitev zanje trpljenja z izjemno krutostjo, še enkrat dokazuje barbarstvo naših sovražnikov.

Hodžalinski genocid, barbarstvo Armencev nad našim narodom, uporaba z njihove strani proti ljudem najnižjih načinov se je vpisalo in ostalo v zgodovini človeštva. Državljani naše države, ki so umrli to noč, v teh dneh, so dragi Azerbajdžanu, ker so žrtvovali svoja življenja za to, da bi se ohranila ozemeljska celostnost naše republike, oni so postali žrtve, mučenci na poti boja našega naroda za nacionalno svobodo. Njihova tragična smrt, to dejstvo, da so postali mučenci, je potrdilo junaštva, trdnosti, poguma azerbajdžanskih ljudi.

V obdobju vojne, ki traja več kot šest let, smo imeli veliko žrtev. Še enkrat bi rekel, da so hodžalinski mučenci naši državljani, ki so tudi umrli zaradi ozemeljske celostnosti, suverenitete, neodvisnosti Azerbajdžana. Danes smo se zbrali tukaj, da spoštujemo njihov spomin, spustimo svoje glave, da se pomolimo o njih. V imenu vsega Azerbajdžanskega naroda, azerbajdžanske države v tem dnevu žalovanja spet izražam svoje sožalje našemu narodu v zvezi s tem tragičnim dogodkom. Izražam najgloblje sožalje družinam in sorodnikom mučencev, ki so jih ubili v Hodžalih. Naj Alah  blagoslovi duše mučencev v Hodžalih. Naj Alah blagoslovi duše vseh naših mučencev. Maj Alah daje potrpljenje družinam mučenikov v Hodžalih. Naj Alah da potrpežljivost za vse naše ljudi. Naj Alah daje potrpljenje, da se bomo znebili vseh teh težav, da lahko zagotovimo popolno neodvisnost in ozemeljsko celostnost neodvisnega Azerbajdžana, da bi lahko ovekovečili neodvisnost Azerbajdžana.

Hodžalinska tragedija je naše gorje, naša žalost, naša bridkost. Toda v istem času je pot boja, pot nacionalne svobode, ki jo je naredil skozi stoletja narod Azerbajdžana, in je to lepa, uspešna pot. V preteklosti so tudi bile na naši poti težave. Obstajajo te težave tudi danes. Vendar pa ničesar ni uničilo in ne bo uničilo volje azerbajdžanskega naroda. V zvezi s temi dogodki je treba skleniti, da moramo postati bolj pogumni, bolj obstojni, bolj medsebojno povezani. Zavedati se moramo, da smo gospodarji svoje usode, ter moramo zaščititi sebe samostojno, zaščititi svojo neodvisnost, ko gremo skozi pot, vnaprej določeno od Alaha, da moramo odpreti svojo pot in napredovati na tej poti.

Torej, danes, ko se molimo za duše vseh naših mučencev, moramo istočasno imeti glavo gor. Ne glede na to, da žalujemo, tudi moramo biti optimistični, moramo gledati v prihodnost z upanjem, živeti v upanju. Verjamem popolno, da bo azerbajdžanski narod premagal ta težka obdobja. Težave niso povezane samo z vojno in okupacijo naše dežele, trpljenjem naših beguncev. Sedaj naš narod živi v prehodnem obdobju. Preživljamo sedaj obdobje socialne in gospodarske krize. V življenju naroda je zelo veliko težav. Vendar pa so v teku stoletij na poti našega naroda bila podobna težka obdobja, narod jih je preživel, in pravkar zato je preživel že tisočletja, in bo naprej preživel še tisočletja.

Ne smemo izgubiti vere, ne bi smeli odstopati od svojih prepričanj, od naše izbrane poti. Izbrali smo pot - to je neodvisnost Azerbajdžana, nacionalna svoboda, večna neodvisnost Azerbajdžana kot samostojne države. Pot, na katero smo stopili, je pot zvestobe našim moralnim vrednotam, tradicijam, veri, jeziku in zgodovini. Če bomo zvesti vsemu temu, tedaj bomo razumeli razloge današnjega težkega položaja, bomo pomagali eden drugemu, medsebojno se bomo podpirali, in bomo sposobni upreti armenskim okupatorjem. Osvobodili bomo našo zemljo in izpeljali naše ljudi, našo republiko iz te krizne situacije.

Prepričan sem, da je naša pot – lepa pot, prava pot, tista pot, ki zagotavlja interese naših ljudi. Še naprej bomo nadaljevali napredovanje po tej poti. Neodvisna azerbajdžanska država je prepričana v enotnosti naših ljudi, verjame v njihovo moč, in nas bodo ravnokar naša enotnost, moč, vzdržljivost, potrpežljivost vodili iz te stiske.

Spet prosim Alaha, da upokoji duše hodžalinskih mučencev. Spet prosim Alaha, da upokoji duše vseh mučencev. Rad bi vas še enkrat prepričal, da bo azerbajdžanska država trdno vztrajala na varstvu pravic naših ljudi, da lahko zaščitimo našo zemljo, ozemelja in da se azerbajdžanski narod lahko znebi obstoječih težav. 

Prevedeno iz izdaje "Hejdar Alijev. Naša neodvisnost je večna" (govori, nastopi, izjave, intervjuji, pisma, obračanja, ukazi) - "Azernešr", Baku -1998., Vol.3, str. 215-217.