Spoštovani predsedniki držav!

Spoštovani voditelji medžlisov!

Spoštovani gostje!

Spoštovane dame in gospodje!

Danes azerbajdžanski narod kot velik praznik slovesno praznuje 1.300. obletnico veličastnega epa Kitabi-Dede Gorgud. Ta jubilej predstavlja zgodovinski dogodek, ki je za nas, za ves turški svet in celotno kulturo človeštva, izrednega pomena. Je praznik spoštovanja in čaščenja naših zgodovinskih korenin, naših nacionalnih tradicij, naših nacionalno-duhovnih vrednot in naše kulture ter znanosti. Je tudi praznik naše nacionalne svobode in državne neodvisnosti.

Tako Kitabi-Dede Gorgud živi že 1.300 let in je velik zgodovinski spomenik azerbajdžanskega in vseh turških narodov. Če pomislimo, koliko truda so naši narodi vložili, da bi ustvarili dastan Kitabi-Dede Gorgud še prej, kot pred 1.300 leti in dejstvo, da so ta zgodovinski spomenik končno ustvarili, si lahko predstavljamo, kako staro zgodovino, kako globoke korenine in kako bogato kulturo imajo naši narodi.

V 1.300 letih je Kitabi-Dede Gorgud prehodil veliko, veličastno in slavno pot. Ne glede na vse težave in omejitve, je bil Kitabi-Dede Gorgud za naše narode duhovna hrana, pomagal jim je živeti, se boriti, se zavedati in ščititi svojo nacionalno samobitnost.

Vendar pa moramo tudi poudariti, da moramo, četudi visoko cenimo 1.300-letno zgodovino Kitabi-Dede Gorguda, priznati, da je v zadnjih treh letih v Azerbajdžanu na področju preučevanja, raziskovanja in širjenja dediščine Kitabi Dede Gorguda narejenega veliko dela, zahvaljujoč čemur so naš narod, ves turški svet in turški narodi spoznali Kitabi-Dede Gorgud, ves svet pa je spoznal, kako neprecenljiv dosežek le-ta predstavlja.

Včeraj je svoje delo uspešno končalo VI. Bakinsko srečanje zveze turških držav. Na tem srečanju smo analizirali delo preteklih 8 let, odkar je bila zveza turških držav ustanovljena, razpravljali smo o njej in poudarili dosežek velikih uspehov. Ustanovitev zveze turških držav je v turškem svetu in v življenju vsakega od naših narodov nedvomno zgodovinski dogodek. Vendar pa dejstvo, da zveza živi, se razvija in se širi že 8 let, po eni strani priča o tem, kako močno smo to potrebovali, po drugi pa, koliko koristi bo v prihodnje prineslo našim narodom.

Uspehi, doseženi v preteklih letih, so rezultat našega skupnega truda. Istočasno pa moramo poudariti, da zveza turških držav, ustanovljena na pobudo Republike Turčije in predvsem našega dragega prijatelja in brata Sulejmana Demirela, nedvomno priča o velikih zaslugah Republike Turčije.

Danes smo se vsi mi, ki smo uspešno zaključili VI. srečanje, zbrali na obletnici Kitabi-Dede Gorguda, ki je skupen zgodovinski spomenik naših narodov. Dejstvo, da to obletnico praznujemo skupaj s predsedniki turških držav, mu dodeljuje več pomena in ga postavlja na višjo raven. Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili obletnice, ki so se odzvali našemu povabilu in pripotovali v Azerbajdžan, ter vas vse srčno pozdravljam.

Pozdravljam predsednika Republike Turčije, velikega prijatelja azerbajdžanskega naroda, svojega dragega brata Sulejmana Demirela!

Pozdravljam predsednika Republike Kazahstan, našega spoštovanega gosta in mojega dragega prijatelja, brata Nursultana Nazarbajeva!

Pozdravljam predsednika Republike Kirgizistan, svojega dragega prijatelja, brata Askara Akajeva!

Pozdravljam vodjo delegacije Republike Uzbekistan, predsednika Olij mažlisa (Vrhovnega medžlisa) Uzbekistana, spoštovanega Erkina Halilova!

Pozdravljam vodjo delegacije Republike Turkmenistan, predsednika Medžlisa Turkmenistana, spoštovanega Sahhata Muradova!

Pozdravljam generalnega direktorja UNESCA, našega spoštovanega gosta, gospoda Koichira Mazzura!

Pozdravljam velikega prijatelja azerbajdžanskega naroda, starejšega člana, veterana francoskega parlamenta, gospoda Jacquesa Bommela!

Z velikim zadovoljstvom objavljam, da so se praznovanja obletnice Kitabi-Dede Gorguda udeležili družbeno-politični delavci, znanstveniki in pisatelji, ki so sodelovali na znanstvenih konferencah, ki so potekale v Azerbajdžanu. Tu so skupaj z nami. Vsem našim gostom se iskreno zahvaljujem za njihovo prisotnost in jih srčno pozdravljam.

Raziskava in širjenje prepoznavnosti Kitabi-Dede Gorguda sta v zadnjih treh letih prinesla azerbajdžanskemu narodu veliko koristi. Znova smo se začeli zavedati svojih zgodovinskih korenin in svoje nacionalno-kulturne dediščine. Zavedamo se že, da so azerbajdžanski narod in vsi turški narodi svetovni civilizaciji ogromno dali. In v tem pogledu zavzema Kitabi-Dede Gorgud posebno mesto.

Kitabi-Dede Gorgud je naše najpomembnejše delo. Dede Gorgud je naš stari prednik. Ponosni smo na to, da imamo takšnega zgodovinskega prednika, kot je Dede Gorgud.

Kitabi-Dede Gorgud je vedno pozival narode in nacije k enotnosti in miru. Ustanovitev zveze turških držav leta 1992 je močan primer izpolnjevanja izročil Dede Gorguda.

Potem ko smo dosegli državno neodvisnost in nacionalno svobodo, smo dobili dobre možnosti, da bi to enotnost lahko tudi zagotovili in doumeli, kako pomembna je za naše narode.

Poziv Kitabi Dede Gorguda k enotnosti je danes potreben prav vsakemu izmed nas. Nacionalna enotnost in nacionalna solidarnost v Azerbajdžanu, ki stopa po poti državne neodvisnosti in iz države gradi pravno, demokratično svetovno državo, sta najpomembnejši vprašanji.

Danes slavnostno praznujemo 1.300. obletnico Kitabi-Dede Gorguda in tako izkazujemo zvestobo njegovim izročilom ter izjavljamo, da bo azerbajdžanski narod na poti k neodvisnosti postal še trdnejši v rešitvah vseh težkih in zapletenih vprašanj, ki stojijo pred nami, in bo vedno korakal le naprej.

Kitabi-Dede Gorgud je junaški ep. Ko danes v lastnem življenju sledimo izročilom Kitabi-Dede Gorguda, pripomoremo k poglobitvi čuta ljubezni v našem narodu, predanosti domovini in domoljubju. Danes močno potrebujemo Kitabi-Dede Gorgud.

Ljudi in narode je pozival k miru in premirju. Naš narod je danes zvest tem izročilom Kitabi-Dede Gorguda. Kot rezultat agresije Armenije proti Azerbajdžanu je 20 odstotkov naših ozemelj okupiranih, z zavzetih območij je pregnano več kot milijon Azerbajdžancev, ki danes živijo v težkih pogojih. Prejeli smo velik udarec. Vendar pa kljub vsemu azerbajdžanski narod celotnemu svetu demonstrira svojo miroljubno politiko. Hodimo po poti, ki nam jo je pokazal Dede Gorgud. Hodimo po poti miru. Konflikt želimo urediti po mirni poti. Želimo trden mir in blagostanje v vseh državah, predvsem v turških. Tako danes, na ta veličastni dan, ponovno demonstriramo svojo zvestobo izročilom Dede Gorguda.

Kitabi-Dede Gorgud je spomenik, ki združuje velike znanstvene, kulturne in duhovne misli. Do danes je dosežen ogromen napredek v preučevanju in prenašanju Kitabi-Dede Gorguda do današnjih generacij. Predvsem moramo izpostaviti delo azerbajdžanskih znanstvenikov, raziskovalcev, pisateljev in družbenih delavcev, ki so ga ti naredili v zadnjih treh letih. Zato danes, na ta slavnostni dan izražam veliko hvaležnost našim znanstvenikom, pisateljem in vsem državljanom, ki so se ukvarjali z raziskovanjem in širjenjem prepoznavnosti Kitabi-Dede Gorguda ter napisali cenjena znanstvena dela in knjige v čast tega jubileja. Rad bi tudi poudaril, da sem prepričan, da bodo, navdušujoč se nad temi jubilejnimi aktivnostmi, tudi v prihodnje nadaljevali svojo znanstveno delo. Preučene bodo še ne razkrite strani dastana Kitabi-Dede Gorguda in do danes neznane misli, ki bodo predstavljene bodočim generacijam azerbajdžanskega naroda in celotnega turškega sveta.

Danes občutimo brezmejen ponos, saj imamo tako velik zgodovinski spomenik, kot je Kitabi-Dede Gorgud, saj smo svobodni in neodvisni, in lahko analiziramo lastne duhovne vrednote in lastno kulturo in jih približamo našemu narodu, naciji in bodočim generacijam.

Največji smisel in pomen obletnice Kitabi-Dede Gorguda je v tem, da le-ta znova predstavlja našo nacionalno svobodo in državno neodvisnost. Izročila Kitabi-Dede Gorguda danes vsakega od nas pozivajo, naj stopimo po poti neodvisnosti, naj dosežemo večno nacionalno svobodo in državno neodvisnost Azerbajdžana. Vsem vam, celotnemu azerbajdžanskemu narodu in vsem državljanom Azerbajdžana želim veliko uspehov pri doseganju tega cilja. Hvala.

Časopis Bakinsky rabochy, 11. april 2000.