Iskanje

DELA / NAFTNA STRATEGIJA / "Pogodba stoletja"

Dame in gospodje, spoštovani gostje!

Danes se v življenju Azerbajdžanske Republike dogaja zgodovinski dogodek, ki je završitev pogajanj, ki so se trajala tri leta.

Pogajanja med Državno naftno družbo Azerbajdžanske Republike in tujimi naftnimi družbami o skupnem razvijanju naftnih polj, ki se nanašajo na azerbajdžanski sektor Kaspija, - "Azeri", "Čirag" in dela naftnega polja "Gunešli", so zaključena, in je pripravljen in predložen v obravnavo osnutek pogodbe o vodenju skupnega razvijanja.

Danes smo se zbrali v glavnem mestu Azerbajdžana Bakuju, v tej prelepi palači "Gulistan", na slovesno prireditev posvečeno podpisu pogodbe. V zvezi s podpisom pogodbe so v Baku prispeli uradni predstavniki tujih držav, gostje. Vse naše gostje, ki so pripotovali v Baku za udeležbo te slovesne prireditve, prisrčno pozdravljam in njim rečem: "Dobrodošli!"

Pogajanja, ki so jih opravljala Državna naftna družba Azerbajdžana z naftnimi družbami tujih držav, so se dogajala pod oskrbo držav in vlad teh držav, z njihovo podporo. Na slovesno prireditev podpisa pogodbe so prišle delegacije iz tujih držav. Prisrčno pozdravljam udeležence te slovesne prireditve - delegacije Združenih Držav Amerike, Ruske Federacije, Kraljevstva Velike Britanije, Turške Republike, Norveške, in njim rečem: "Dobrodošli!"

Pozdravljam državnega ministra Turške Republike spoštovanega Nedžmeddina Džovharija, ki se udeleži tega zgodovinskega dogodka. Pozdravljam ministra za energetiko Kraljevstva Velike Britanije spoštovanega Timotija Eggara. Pozdravljam namestnika ministra za energetiko ZDA spoštovanega gospoda Williama White. Pozdravljam prvega namestnika ministra za energetiko in industrijo Norveške države spoštovanega gospoda Gunnarja Murvanta. Pozdravljam načelnika glavne uprave ministrstva za gorivo in energetiko Ruske Federacije spoštovanega gospoda Stanislava Pugača. Pozdravljam tiste, ki niso menili za delo prihod v Baku zaradi udeležitve te slovesne prireditve, in se nahajajo trenutno med nami - člane skupščine Velike Britanije, delegacijo družbe za prijateljstvo med Angleško in Azerbajdžanom. Pozdravljam predsednika Islamske banke za razvoj, spoštovanega gospoda Osama Džafarja Fakuha, ki se udeleži naše slovesne prireditve. Pozdravljam predstavnike diplomatskega zbora v Azerbajdžanu, spoštovane veleposlanike, predstavnike in vodje mednarodnih organizacij.

Azerbajdžanska Državna Naftna Družba je v teku treh let vodila razgovore s tujimi naftnimi družbami, ki so se kasneje združili v konzorcij, ter so skupaj pripravili osnutek pogodbe. Delegacije teh večjih podjetij se udeležijo naše današnje ceremonije. Prisrčno pozdravljam njih. Pozdravljam predsednika družbe "AMOKO" gospoda Williama Lauri. Pozdravljam delegacijo družbe "BP", njenega vodjo, predsednika družbe gospoda Johna Browna. Pozdravljam delegacijo družbe "Statoil", njenega vodjo gospoda Johana Nika Walda. Pozdravljam delegacijo družbe "LUKoil", njenega vodjo, predsednika družbe gospoda Vagida Alekperova. Pozdravljam delegacijo družbe "McDermott"; njenega vodjo godpoda Williama Witnisa. Pozdravljam delegacijo družbe "Pennsoil", njenega vodjo, predsednika družbe gospoda Tomasa Gamiltona. Pozdravljam delegacijo družbe "Remko", njenega vodjo, predsednika gospoda Sidgija Sandžarja. Pozdravljam delegacijo družbe "Junokal", njenega vodjo, predsednika družbe gospoda Johna Amelja. Pozdravljam delegacijo družbe "Delta International", njenega vodjo, predsednika družbe gospoda Fateha Al-Albanija. Spoštovane dame in gospodje!

Nafta je največje nacionalno bogastvo Azerbajdžanske Republike in azerbajdžanskega naroda.

Azerbajdžan je znan že od antičnih časov kot naftna regija, ima take naravne vire kot sta nafta in plin. Zato imenujejo Azerbajdžan Zemlja Ognja. Azerbajdžan ima veliko zgodovino pridobivanja nafte, njene uporabe in predelave. Leta 1847. je v Azerbajdžanu v Bakuju na Bibi-Heybatu prvič udaril petrolejski vir. Od takrat se je začela proizvodnja azerbajdžanske nafte na industrijski način.

Leta 1872. so bratje Nobeli ustvarili v Bakuju prvo naftno družbo, in s tem so tuja podjetja začela prihoditi v našo državo z namenom uporabe nafte, začel je prihajati tuji kapital.

Na tak način so več svetovnih držav, podjetja razvitih držav pokazala v drugi polovici XIX. stoletja veliko zanimanje za proizvodnjo nafte v Azerbajdžanu, v Bakuju. Od konca prejšnjega stoletja, so družbe številnih tujih držav začele s pridobivanjem bakinske nafte. V letu 1872. je bilo v Azerbajdžanu proizvedeno 26 tisoč ton nafte. V začetku tega stoletja, in sicer v letu 1900., je bilo v Azerbajdžanu proizvedeno že 10 milijonov ton nafte, kar predstavlja 95 odstotkov od vsega obsega nafte, proizvedenega v Rusiji, in 50 odstotkov od skupnega obsega svetovne proizvodnje nafte. V prvih dveh desetletjih XX. stoletja so tuje naftne družbe in lokalni podjetniki veliko prizadevali za dobivanje in predelavo nafte, in se je v Azerbajdžanu razvijala naftna industrija.

To obdobje lahko pogojno imenujemo prvi korak v zgodovini naftne industrije v Azerbajdžanu. V tem obdobju so bakinsko nafto uporabljali po vsem svetu. Azerbajdžanska nafta je prinesla velike dobičke za tuja podjetja. V Azerbajdžanu so nastali večji podjetniki, oni so dobijali velike dobičke. V tem obdobju je razvoj naftne industrije Azerbajdžana dal močno spodbudo za razvoj mesta Bakuja, Azerbajdžana v celoti. Glavno mesto Azerbajdžana - Baku je postal veliko industrijsko mesto, eno od največjih industrijskih središč Ruskega Imperija v tem času.

Naš Baku, ki ima starodavno zgodovino, je pridobil v tem obdobju novo podobo, razširil se je, polepšal se je, in so bile tukaj zgrajene stavbe, podjetja, tovarne in druge industrijske objekte, ki so odgovarjali zahtevam teh časov. Zdaj moramo na ustrezni način ceniti tisto, kar je bilo narejeno v tem obdobju, in omeniti veliko vlogo nafte v razvoju Azerbajdžana, Bakuja.

Leta 1918 je bila v našem kraju ustvarjena demokratična država. Azerbajdžan je dobil samostojnost, in je obstajal kot samostojna država v teku skoraj dveh let. Ta država je poskušala uporabiti bogastva, ki so pripadala narodu, za ljudsko dobrobit. Vendar na žalost niso ta prizadevanja prinesla želene rezultate. Ker je leta 1920. Azerbajdžanska demokratična država padla.

V tem letu je bil ustanovljen v Azerbajdžanu sovjetski socialistični režim. V naslednjih 70 letih je Azerbajdžan živel v tem režimu, ter se je nahajal v sestavu Sovjetske Zveze. Nafta - največje bogastvo Azerbajdžana - je bila uporabljena v interesih Sovjetske Zveze. To obdobje se lahko imenuje drugo obdobje v zgodovini naftne industrije. V tem obdobju se je naftna industrija Azerbajdžana hitro razvijala. Glede na to, da je bila naftna industrija potrebna za razvoj industrijskega in gospodarskega potenciala Sovjetske Zveze, so sem bila vložena večja prizadevanja. Zato so v razvoju naftne industrije Azerbajdžana nastali pomembni premiki.

V tem obdobju se je ustvarila veliko vojska strokovnjakov za nafto v Azerbajdžanu. Naftna in plinska industrija Azerbajdžana se je hitro razvijala, so bila zgrajena večja podjetja. Ustvarjeni so bili veliki centri znanosti, raziskovalne ustanove za panogo naftne industrije. Z namenom pripravljanja usposobljenih kadrov za naftno industrijo je bil odprt inštitut, zdaj znan kot Naftna Akademija. Naftna industrija v Azerbajdžanu, strokovnjaki, znanstveniki, skratka, vse ljudje, ki so vključeni v naftno industrijo, so nesebično delali v imenu razvoja naftne industrije, ter so napisali slavne strani v zgodovino Azerbajdžanu.

Kot sem rekel, se je azerbajdžanska nafta se uporabljala ne zase, ampak za razvoj vse Sovjetske Zveze. V letih 1941-1945, oziroma v času druge svetovne vojne je azerbajdžanska nafta predstavljala kar 75 odstotkov od vsega obsega nafte, proizvedenega v vsej državi. In naftna industrija Azerbajdžana, naši strokovnjaki na področju naftne industrije so naredili velik prispevek k zmagi nad nemškim fašizmom, ki je ogrožal cel svet, k njegovemu porazu.

Znanstveniki, ki delajo v naftni industriji Azerbajdžana, strokovnjaki, naše naftne družbe so aktivno sodelovali pri razvoju in razvijanju novih naftnih polj kjerkoli v Sovjetski zvezi. Ni naključje, da so nova polja nafte, ki so bila odkrita in razvita zaradi njihovih prizadevanj in dela, bila imenovana kot "drugi Baku", "tretji Baku", "četrti Baku". Neprecenljiv je prispevek azerbajdžanskih strokovnjakov na področju nafte pri razvoju in delovanju največjih v Rusiji - sibirskih, tjumenskih naftnih polj, kjer so bili oblikovani močni naftni in plinski kompleksi, azerbajdžanski strokovnjaki na področju nafte tudi sedaj v teh območjih predstavljajo večino med strokovnjaki za nafto.

Mislim, da je potrebno danes sporočiti o tem našim gostom, spominjati o tem azerbajdžanski narod. Ker vse to pomeni ponos in slavo azerbajdžanskega naroda, pravi o velikih zaslugah naših ljudi, naših strokovnjakov za nafto v svetovnem gospodarstvu.

Eden od dosežkov azerbajdžanskih strokovnjakov za nafto je ta, da so veliko naredili zaradi pridobivanja nafte v Kaspijskem morju. V tej smeri so bili sprejeti ukrepi tako v zgodnjih 20-ih kot tudi v 30-ih letih, vendar se je močna proizvodnja nafte v Kaspijskem morju začela 7. novembra 1949. Na ta dan je na trgu, ki ga imenujemo Naftno Kamenje, iz naftne luknje je polil vodnjak.

Izkušnje v morski naftni industriji v Azerbajdžanu je v zadnjih 45 letih tako v nekdanji Sovjetski Zvezi kot v mnogih svetovnih državah bil primer črpanje nafte iz globin morja. Zasluge azerbajdžanskih znanstvenikov, strokovnjakov za nafto so na tem področju prav velike.

Kot veste, je pred tremi leti naš narod dosegel svobodo, Azerbajdžan je postala neodvisna republika, azerbajdžanske ljudje so postali gospodarji svoje usode. Naš narod je osvojili možnost ravnanja s svojimi naravnimi viri po lastni presoji. Tako se je v življenju Azerbajdžanu začelo novo obdobje. In v zgodovini naše naftne industrije je bil položen temelj, relativno gledano, tretje faze. Sedaj, v novi fazi, mi izražajoč voljo azerbajdžanskega naroda, sprejemamo ustrezne ukrepe za uporabo svojih naravnih virov. V zadnjih treh letih so se opravljala pogajanja s tujimi podjetji in so bili doseženi sporazumi.

Danes, tega zgodovinskega dne, po preteku približno 150 let od začetka komercialne proizvodnje in rafiniranja nafte v Azerbajdžanu, sem hvaležen vsem generacijam azerbajdžanskih strokovnjakov za nafto, znanstvenikom in izvedencem, ki delajo na področju naftne industrije republike, vsem inženirjem in delavcem za njihova prizadevanja v tem obdobju za pridobivanje naravnih virov z namenom izboljšanja do neke mere blaginje naših ljudi, za njihovo predano delo, za velika znanstvena odkritja, in njim čestitam z dosežki, ki jih imajo zdaj.

Od časov proizvodnje in predelave nafte na industrijski način v Azerbajdžanu iz podtalja zemlje je bilo na območju naše države - na kopnem in na morju - pridobljeno 1 milijarda 325 milijonov ton nafte. V azerbajdžanskem sektorju Kaspija je v teku 45 let bilo pridobljeno 400 milijonov ton nafte. Hkrati pa je bilo v tem obdobju proizvedeno 450 milijard kubičnih metrov plina. Vse to so veliki dosežki, trdna podlaga in temelj za razvoj gospodarstva, naftne industrije Azerbajdžana v prihodnosti.

Ne glede na to, koliko je bilo pridobljeno nafte, ne glede na katere koli napredke v preteklosti, moramo biti pozorni na to resnico, da je do zadnjih časov, to je pred tem, ko je Azerbajdžan dobil osamosvojitev, naš narod nikoli ni bil poveljnik svojih naravnih virov. Čeprav so do leta 1920. našo nafto pridobivali tudi tuja podjetja in domači azerbajdžanski podjetniki, čeprav je bilo narejeno veliko za razvoj Azerbajdžana, zlasti pa Bakuja, vendar narod ni bil lastnik tega bogastva.

Začenši od leta 1920. je v življenju Azerbajdžana prišlo do bistvenih sprememb. Gospodarstvo Azerbajdžanu se je razvijalo, v republiki se je ustvaril močan industrijski potencial, naša naftna industrija je naredila dolgo zgodovinsko pot. Ampak spet bi rekel, da Azerbajdžan ni bil edini in popolni lastnik svoje nafte. Vse to naše bogastvo ni pripadalo nam, ampak sovjetske države. In zdaj živimo v novi fazi. Azerbajdžanska republika je neodvisna država. Azerbajdžanski narod je lastnik svojih naravnih virov. Naši ljudje sami odločijo, kako bi uporabili tale bogastva.

Pravkar na podlagi teh načel so potekala triletna pogajanja Državne Naftne Družbe Azerbajdžanske republike z večjimi tujimi naftnimi družbami o skupnem razvoju naših naftnih polj. Nedvomno je, da niso ta pogajanja bila gladka pot, bile so težave, tako spusti kot vzponi. Vendar pa so pogajanja dokončno zaključena. Zanimanje tujih podjetij za nafto Azerbajdžana je precej naraven, in smo ga sprejeli z zadovoljstvom, ter smo pokazali sami in kažemo zdaj veliko zanimanje za to.

Za razliko od prejšnjih let, trenutno Azerbajdžanska republika samostojno vodi pogajanja po teh vprašanjih s katero koli državo, med tem tudi z državami, ki so lastnice teh naftnih družb, ter s tujimi podjetji, in skuša, da bi njena načela bila sprejeta. Pogodba med Državno Naftno Družbo Azerbajdžana in tujimi naftnimi družbami o skupnem razvoju naftnih polj "Azeri", "Čirag" in dela področja nasftnega polja "Gunešli", je po zaključku pogajanj končno pripravljena in dokončana. Ta pogodba mi je bila predstavljena kot predsedniku Azerbajdžanu. Kot veste, sem 14. septembra po pregledu pogodbe izdal Ukaz o podpisu le-te pogodbe s strani Državne Naftne Družbe Azerbajdžana. Tuja podjetja so tudi sprejeli odlok o podpisu projekta. Vodje držav v državah, ki so lastnice teh podjetij, so tudi dali svoj blagoslov. Zaradi tega smo se zbrali danes na slavnostni prireditvi ob podpisu pogodbe.

Želim povedati naravnost, da niso vse želje azerbajdžanske strani bile odražane v pogodbi. Vendar se zavedamo, da bi moral vsak sporazum upoštevati interese obeh strani. Konzorcij naftnih družb na Zahodu poskuša zagotoviti svoje interese, Državna Naftna Družba Azerbajdžana pa si je prizadevala za zagotavljanje nacionalnih interesov Republike Azerbajdžan. Lahko rečem, da je zaradi velikega in napornega dela, na podlagi pristopa z visoko stopnjo odgovornosti s strani pogodbenih strank, ki so pripravile pogodbo, katera služi interesom obeh strani. Zato mislim, da je pogodba; ki jo podpišemo danes, z gospodarskega vidika ugodna za sodobnost in za prihodnost Azerbajdžanske Republike, in sem odredil, da se ta pogodba podpiše. S tem korakom lahko kažemo svetu, da je Azerbajdžan država, ki je odprta v svet, v svetovno gospodarstvo. S podpisom te pogodbe, še enkrat kažemo svetu, da so se suverene pravice Republike Azerbajdžan uveljavili, da je Azerbajdžan je popolnoma neodvisna država, da so naši ljudje gospodari svojega bogastva. S podpisom pogodbe se vzpostavijo odnosi med Azerbajdžansko Republiko in razvitimi državami sveta, s njihovimi največjimi podjetji, ustvarjamo podlago za priključitev gospodarstva Azerbajdžana svetovnem gospodarstvu, svobodnem tržnem gospodarstvu. S podpisom te pogodbe smo še enkrat pokazati svetu, da je Azerbajdžanska Republika demokratična in pravna država, da je Azerbajdžan odprl široko polje za vzpostavitev in razvoj demokratičnih načel, da namerava Azerbajdžanska republika nadaljevati pot tržnega gospodarstva.

Podpis pogodbe je prvi pomemben korak pri vzpostavljanju tržnega gospodarstva v Azerbajdžanu. S podpisom te pogodbe odpiramo široko pot naložbam tujih držav v Azerbajdžanu. Ustvarjamo podlago za dejavnost podjetij v Azerbajdžanu, ki se nanašajo na druge gospodarske panoge, še enkrat kažemo svetu stabilnost, ki dominira v gospodarstvu in političnem življenju Azerbajdžana. Ob priliki podpisa te pogodbe upamo, da bomo okrepili prijateljske odnose na področju gospodarskega sodelovanja in medsebojnih odnosov na splošno in na vseh področjih z državami, ki se udeležijo naftnega konzorcija, t.j. tako velike svetovne države, kot so ZDA, Rusija, Angleška, Turčija, Norveška.

Tako smo za podpis pogodbe ustvarili čudovito vzdušje, in danes smo priča velikemu dogodku. Podpis pogodbe odpira novo fazo v življenju Azerbajdžana, v njegovem gospodarstvu, zlasti pa v naftni industriji. Pogodba je sklenjena za 30 let. Zato imamo pred seboj še dolgo pot, moramo izvršiti velike poslove, reševati velike naloge. Tisti, ki so pripravljali pogodbo, se dobro zavedajo, vendar vseeno želim povedati vsem tukaj prisotnim, vsem azerbajdžanskim ljudem, da vkolikor je bilo težko priti do podpisa pogodbe, torej bo njeno izvajanje še težje. Dobiček od pogodbe, njeni pozitivni rezultati za vsako od obeh strank, vključno za narod Azerbajdžana, neodvisno Republiko Azerbajdžan, so odvisni od doslednega izvajanja le-te pogodbe. Pogodba je podoben ulici z dvosmernim prometom: nujno je, da bi se obe stranki premikali z enako hitrostjo. Nobenega dvoma ni, da se tuja podjetja soočijo z velikimi nalogami. Rad bi izrazil upanje, da bodo ta podjetja in javne organe držav, ki jih zastopajo ta podjetja, pravočasno sprejeli potrebne ukrepe za izvajanje te pogodbe.

Usodne naloge, ki jih mora izvesti Republika Azerbajdžan, so težje in zapletenejše. Veste, da je gospodarstvo Azerbajdžana v globoki krizi. Velike težave so se pojavile tudi v naftni industriji. Za izhod iz te krize, za razvoj gospodarstva Azerbajdžana, za dvig blaginje ljudi v krajših rokih na ustrezno raven, vsi skupaj moramo združiti prizadevanja, delati "z roko v roki" pri izvajanju pogodbe. Upam, da bodo junaški in kvalificirani strokovnjaki za nafto v Azerbajdžanu, znanstveniki in vsi tisti, ki delajo v tem sektorju našega gospodarstva, sprejeli to nalogo kot največjo, najbolj prestižno, da bodo pridno začeli z delom v zvezi z izvajanjem te pogodbe. Kot predsednik Azerbajdžana, ko dam nalogo za podpis tega sporazuma, čutim svojo odgovornost in vam obljubljam, da bom storil vse, kar je odvisno od mene, za ustrezno izvedbo te pogodbe.

Danes čestitam v tem svečanem in impresivnem okolju Azerbajdžanskim strokovnjakom za nafto, azerbajdžanskemu narodu, vsem državljanom Azerbajdžana to zgodovinsko priložnost. Cenim delo delegacije Državne Naftne Družbe Azerbajdžana, ki je delala na tem področju, na splošno vse delo družbe v tej smeri, in čestitam dosežene uspehe. Jaz iskreno čestitam vodjem tujih podjetij, konzorcija, ki so naredili veliko delo za dokončanje te pogodbe, čestitam vsem zaposlenim v teh podjetjih, izražam svoje dobre želje in želim, da njim prenesem svoje prepričanje za to, da bo naše sodelovanje uspešno.

V zvezi s tem dogodkom prisrčno pozdravljam vodje držav in vlade držav, ki jih predstavljajo tuja podjetja ZDA, Rusija, Velike Britanije, Turčije, Norveške. Na podlagi te pogodbe se bomo tesno združili skupaj in pričeli obsežno sodelovanje, ter ne dvomim v to, da bo naše sodelovanje uspešno, da bodo vse sile, ki nanj nezaželjeno vplivajo, premagane, ter Azerbajdžan, kot gospodar svoje usode, bo zahvaljujoč temu sodelovanju zasedel svoje odgovarjajoče mesto v svetovni gospodarski skupnosti.

Še enkrat čestitam tem, ki so se zbrali na tej slovesnosti, vsem tistim, ki kažejo pozitiven interes do teh vprašanj, in blagoslovim za podpis pogodbe. Naj bo v korist in v dobro! V ime srečne prihodnosti azerbajdžanskega naroda prisrčno čestitam podpis danes, tukaj, te pogodbe. Hvala.

Zaključni govor na slavnostnem podpisu.

Spoštovane dame, spoštovani gospodje!

Dragi gostje!

Proces podpisa pogodbe, ki so jo pripravljali v teku treh let, se zaključa. Pogodba je podpisana. Održal sem govor pred podpisom pogodbe. In tato čestitam Azerbajdžanskemu narodu, tujim družbam, ki so druga stranka sporazuma, vodjem vlad tujih držav, ki so pristopile k tej pogodbi, delegacijam predstavnikov, čestitam vsem vam podpis te pogodbe. Vodje delegacij predstavnikov, ki so prišli iz tujih držav, vodje podjetij so nastopili po podpisu pogodbe, ter so izrazili prelepe misli o vsebini pogodbe, njenem bistvu in njenem prihodnjem pomenu. V vseh govorih je zvenela edina misel o koristi pogodbe tako za Azerbajdžan kot za podjetja tujih držav, ki so podpisnice tega dokumenta.

V govorih so bile izrečene prijazne besede o azerbajdžanskem narodu, o neodvisni Republiki Azerbajdžan, ter so bile izražene tople želje. Hvaležen sem za te besede in želim ob koncu slovesnosti še enkrat povedati, da bo pogodba pomagala Republiki Azerbajdžan, da bo zasedela svoje mesto v svetosni skupnosti, d bo tesno povezala naše gospodarstvo z globalnim gospodarstvom, svobodnim tržnim gospodarstvom.

Menim, da sem zelo srečen zaradi sodelovanja pri pripravi in podpisu te pogodbe. Zavedam se nase prevzeto odgovornost in upam, da bodo prihodnje generacije na ustrezni način ocenili tisto, kar se dogaja danes, ta zgodovinski dogodek.

Še enkrat vam čestitam. Mislim, da je prvi del slovesnega podpisa završen. Vsem vam, vsemu Azerbajdžanskemu narodu želim srečo in uspeh v vseh poslih. Zahvaljujem se vam in želim nadaljnje uspehe!

© aliyev-heritage.org