Vstopni in zaključni govor predsednika Azerbajdžana Hejdarja Alijeva, na slavnostni prireditvi ob podpisu sporazumov o projektu Glavnega Izvoznega naftnega cevovoda Baku- Tbilisi-Džejhan. 17. oktober 2000.


scotch egg
scotch egg
scotch egg
scotch egg
temp-thumb
temp-thumb
temp-thumb
temp-thumb

Gospe in gospodje!

Jutri, 18. oktobra, je 9. obletnica sprejetja Ustavnega akta o državni neodvisnosti Azerbajdžana. Po sprejetju pred 9 leti Ustavnega akta se je Azerbajdžan osamosvojil in zdaj 9 let živi kot neodvisna država. Prisrčno čestitam vam, vsem našim ljudem, našim državljanom ta praznik, Dan Neodvisnosti Azerbajdžana. Želim azerbajdžanskemu narodu mir, umiritev, blaginjo in bi še zaželel, da obstaja neodvisnost naše države za vekomaj.

Danes smo se zbrali tukaj, da zaznamujemo zgodovinski dogodek. Kot vemo, je bila septembra 1994. podpisana z velikim številom večjih naftnih svetovnih družb prva pogodba o skupnem razvoju bogatih naftnih polj v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega morja. Od takrat se ukvarjamo z izvajanjem te pogodbe. Tako se je pričela nova naftna strategija Azerbajdžana. Podpis v septembru 1994. "Pogodbe Stoletja" je v bistvu rezultat svobode, nacionalne neodvisnosti azerbajdžanskega naroda.

Danes, z občutkom brezmejnega ponosa lahko rečemo, da se podpisana pogodba o razvoju naftnih polj dosledno izvaja v resničnosti, donosi svoje rezultate.

Prva pogodba je pokazala vsemu svetu večje naftne in plinske možnosti Kaspijskega morja. Trenutno je Azerbajdžan podpisal 20 velikih pogodb na področju nafte.

V "Pogodbi Stoletja", in sicer v pogodbi o skupnem razvoju naftnih polj "Azeri", "Čirag" in globokovodnega polja "Gunešli" v azerbajdžanskem sektorju Kaspijskega morja je bilo predvideno skupno sodelovanje Državne Naftne Družbe Azerbajdžana z 11 tujimi naftnimi družbami. To sodelovanje se uspešno uresničuje, je v letu 1997. na nasftnem polju "Čirag" bila pridobljena nafta. Nafta, ki se pridobi iz tega področja, se izvaža na svetovne trge. Tako lahko vidimo praktične rezultate pogodbe, ki smo jo podpisali.

Seveda, zaradi tega, da je v teku realizacije te pogodbe bila predvidena pridobitev večje količine nafte, je bilo potrebno predvideti v pogodbi tudi izvoz te nafte na svetovne trge. Zato je bila predvidena izgradnja različnih naftnih cevovodov, med tem tudi Glavnega Izvoznega naftnega cevovoda Baku - Tbilisi – Džejhan, z namenom izvoza pridobljene v okvirju prve pogodbe surove nafte na svetovne trge.

Od takrat, začenši od leta 1994., smo skupaj s tujimi naftnimi podjetji opravili zelo obsežno delo na izgradnji Glavnega Izvoznega naftnega cevovoda Baku - Džejhan, nato pa smo ga poimenovali Baku - Tbilisi - Džejhan.

Kot je znano, se je naše delo v tej smeri soočilo z zelo visoko odpornostjo, s številnimi težavami. Mnogi so navajali, da je gradnja takega izvoznega naftnega cevovoda nerealna. Kakorkoli že, je bil naftni cevovod Baku - Tbilisi - Džejhan v zadnjih letih v središču pozornosti celotne svetovne skupnosti. Vendar smo – to pomeni Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, naftne družbe, ki so udeleženke naftnega konzorcija, dosledno obravnavali vprašanje izgradnje naftnega cevovoda Baku - Tbilisi - Džejhan, bojevali smo in smo to opravili.

Vrhunec našega dela je bil podpisan v novembru leta 1999. v času prireditve Istanbulskega vrhu OVSE sporazum. Ta sporazum so podpisali Predsednik Republike Azerbajdžan, Predsednik Republike Turčije, Predsednik Gruzije, Predsednik Kazahstana. Ta sporazum je tudi podpisal Predsednik Združenih Držav Amerike, gospod Bill Clinton.

Tako se je naše dolgoletne delo končalo s sprejetjem tega političnega dokumenta. Vendar pa je bilo obdobje, ki je preteklo od takrat do danes, težko, saj so postajala različna mnenja v zvezi z izgradnjo, stroški, ter drugimi komercialno-tehničnimi vprašanji v zvezi z naftnim cevovodom Baku - Tbilisi - Džejhan. Ta različna mnenja so obstajali celo med družbami, ki so bile članice v konzorciju. Zato je bilo potrebno tudi na tem področju storiti veliko dela.

To delo so opravili Azerbajdžan, Turčija, Gruzija in njihovi ustrezni pristojni organi. Združene Države Amerike, njihova vlada je prav tako dosledno podpirala ta postopek. Sporazumi so bili doseženi glede vseh tehničnih in gospodarskih zadev. Zaradi tega so Državna Naftna Družba Azerbajdžana in družbe, ki so članice Azerbajdžanske mednarodne operacijske družbe, pripravile poslovno-tehnične sporazume o izgradnji  Glavnega Izvoznega naftovoda Baku - Tbilisi - Džejhan. Danes smo se zbrali, da podpišemo te sporazume.

Predvideno je, da bodo ti sporazumi danes podpisani v Azerbajdžanu, in sicer v njegovem glavnem mestu – Bakuju, jutri pa v Gruziji, v Tbilisiju, in naslednji dan - v Turčiji. Podpis pogodb, seveda, bo odprl na tem področju novo fazo, da se začne praktična izgradnja Glavnega izvoznega plinovoda Baku - Tbilisi - Džejhan. 

Zaključni govor

Spoštovane gospe in gospodje, prijatelji!

Danes vsi delimo mnenje o tem, da doživljamo zgodovinski dan, zgodovinske trenutke.

Ko je septembra 1994. Azerbajdžan podpisal prvo pogodbo o sodelovanju na področju pridobivanja nafte, imeli smo brezmejni občutek ponosa in sreče, videli smo svetlo prihodnost Azerbajdžana v tej smeri.

Znano je, da so bili ljudje, ki so dvomili v to, bilo je tudi nekaj tistih, ki niso verjeli, preprečevali. Kot v Azerbajdžanu tako tudi zunaj države je ta pogodba povzročila nastanek ljubosumja z ene strani, z druge strani pa nezadovoljstvo. Vendar pa so azerbajdžanski ljudje, vsaj v pretežnem delu, obravnavali ta dogodek kot zgodovinski, kot najpomembnejšo in najbolj bistveno stvar za prihodnost naše neodvisne države.

Nadaljnje obdobje je bilo za nas težko. Bili smo izpostavljeni večjim pritiskom od zunaj. V tiskanih medijih, v časopisih je bilo objavljeno več različnih mnenj o tem - večina od njih nasprotujočega značaja. Na tak način so nekateri želeli sejati dvome glede opravljenega z naše strani dela, tako pri mednarodni skupnosti kot v Azerbajdžanu.

Naši sovražniki tako v tujini kot v notranjosti države so se dobro zavedali, da je ta pogodba ena izmed najpomembnejših dogodkov za krepitev državne neodvisnosti Azerbajdžana. Ni naključje, da je bila dan po podpisu pogodbe narejena velika provokacija proti Azerbajdžanu. Zelo nevarni kriminalci, ki so se nahajali v priporu Ministrstva za nacionalno varnost naše države, so s pomočjo različnih sil pobegnili od tja, in se je v Azerbajdžanu pojavila določena nevarnost za ogrožanje stabilnosti. Teden dni po tem je bilo v Azerbajdžanu  storjeno teroristično dejanje proti dvema državnima uradnikoma, političnima voditeljima, ki sta bila ubita.

Kot logično nadaljevanje tega, je bil dne 3.-4. oktobra 1994. v Azerbajdžanu storjen poskus oboroženega državnega udara. Preprečili smo ta poskus zaradi enotnosti in moči našega naroda, naše nacije. Vendar pa notranji in zunanji sovražniki Azerbajdžana so nadaljevali ovirati urečničevanje s strani naše države samostojne politike, njen samostojno razvoj.

Šest mesecev po tem je bil v Azerbajdžan spet narejen poskusi oboroženega državnega udara. Upravljanje se je izvajalo iz tujine, tudi je bilo organizirano s strani kriminalnih sil znotraj države. Na žalost, so nekatere politične stranke, ki so danes v opoziciji, tudi aktivno sodelovale pri poskusu državnega udara. Preprečili smo tudi ta poskus državnega udara. Prelila se je kri, nastale so žrtve, vendar smo premagali sile, ki so nasprotovale neodvisnosti in državnosti v Azerbajdžanu.

V naslednjih letih se je Azerbajdžan spet soočil s številnimi težavami. O vsem tem  veste. Vse to ima edin razlog. Tako zunanji kot notranji sovražniki so videli, da  Azerbajdžan živi kot neodvisna država, neodvisnost naše države postane močnejša iz dneva v dan, nova državna naftna strategija naše republike obljublja veliko prihodnost. Ti ljudje so šli po tej grozni poti, da bi ustavili vse to, da bi oslabiti Azerbajdžan in prevzeti našo državo s silami nekaterih kriminalnih združb.

V preteklih letih smo prekoračili zelo težko, težavno pot, smo rešili azerbajdžanske ljudi iz mnogih nevarnosti in zaščitili neodvisnost in državnost v naši državi. Za razvoj gospodarstva Azerbajdžana smo dosledno izvajali državno naftno strategijo.

Tukaj je bilo rečeno, da je izgradnja naftovoda Baku - Tbilisi - Džejhan tudi pomemben del naše nacionalne naftne strategije. Vse provokacije, pritisk na nas od zunaj niso bili uspešni. V zadnjih letih se je prirejala različna propaganda proti polaganju Glavnega izvoznega naftovoda Baku - Tbilisi - Džejhan, storjena so bila provokacijska dejanja. Vendar pa naša volja, gospodarska in zunanja politika neodvisne, demokratične države Azerbajdžan, njegovo sodelovanje z glavnimi svetovnimi državami in njihovimi naftnimi družbami - vse to nam je omogočilo, da pridemo do danes.

Tako je Glavni izvozni plinovod Baku - Tbilisi - Džejhan naredil trnovo pot. Vendar pa vsi danes vidijo, da smo uspešno premagali to pot. Mi, in sicer Republika Turčija, Gruzija in Azerbajdžan smo zaradi trajne podpore Združenih Držav Amerike skupaj uspešno naredili to težko, težavno pot, in so danes bile podpisane zaključne pogodbe.

Danes se odpira nova faza. Izjave, ki so bile narejene danes, zlasti pa izjave Davida Woodwarda, kažejo, da bomo nadaljevali s praktičnim delom, in bo to praktično delo uspešno izvedeno, ter bo leta 2004. pa nafta Kaspijskega morja tekla skozi Glavni izvozni plinovod Baku - Tbilisi – Džejhan do obale Sredozemlja. Prepričani smo v tem.

Vsi skupaj - Turčija, Gruzija, Azerbajdžan, tuje naftne družbe, države, katere te družbe zastopajo, - bomo ob podpori Združenih držav Amerike še naprej uspešno izvajali ta program.

Tistim, ki želijo ovirati naš posel - tako doma kot v tujini - rad bi svetoval pravilno oceniti težko, težavno, vendar zelo uspešno pot, ki jo je naredila neodvisna Azerbajdžanska država v zadnjih 7 letih, ter zase narediti pravilni sklep .

To celotno delo opravljamo z namenom gospodarskega razvoja Azerbajdžana. To celotno delo opravljamo z namenom izboljšanja blaginje azerbajdžanskega naroda. To celotno delo opravljamo za doseganje svetle prihodnosti Azerbajdžanu. Opravljamo to delo za dolgoročno sodelovanje z različnimi državami. Zato sem prepričan, da bo to naše delo dejansko uspešno realizirano.

Čestitam Azerbajdžanski Mednarodni operacijski družbi, Državni naftni družbi Azerbajdžana, Azerbajdžanski državi, vladi, vsem azerbajdžanskim ljudem podpis teh dokumentov.

Peljemo taktirko Gruziji, nato pa - Turčiji. Prosim gospoda Woodwarda izraziti naše pozdrave z mojimi posebnimi pozdravi in mojim spoštovanjem predsedniku Gruzije, mojemu prijatelju Edvardu Ševardnadzeju, in vsemu gruzinskemu narodu.

Prenesite naše pozdrave in najboljše želje Predsedniku Republike Turčije spoštovanemu Ahmetu Nedždet Sezeru, Premier-ministru Republike Turčije spoštovanemu Byulendu Ecevitu, bratskemu turškemu narodu.

Še enkrat vam vsem čestitam in vsem želim uspeh na tej poti.