Govor predsednika Vrhovnega Sveta Republike Azerbajdžan Gejdara Alirza oglu Alijeva na zasedanju Milli Medžlisa Republike Azerbajdžan 15. julija leta 1993


Spoštovani poslanci, spoštovani gospod predsednik!

Rad bi se iskreno zahvalil členom Milli Medžlisa, Vrhovnemu svetu Azerbajdžana za veliko zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Zagotavljam Vam, da se bom potrudil nesti to težko breme in častno izpolnil to nalogo. Rad bi omenil, da se s polno odgovornostjo zavedam sedanjega težkega in napetega položaja Republike Azerbajdžan. Ko pristopam k delu se zavedam svoje odgovornosti in se zavezujem, da bom naredil vse, kar je v moji moči. Poskušal bom biti kratek, povedal bom le najpomembnejša dejstva. Kot predsednik Vrhovnega sveta za eno izmed osnovnih nalog smatram zaščito, okrepitev in razvoj zgodovinskega dosežka azerbajdžanskega naroda – državne neodvisnosti Republike Azerbajdžan.

Državna neodvisnost azerbajdžanske republike mora biti zagotovljena na osnovi tradicij, ki izvirajo iz leta 1918 ustvarjene prve demokratične Republike Azerbajdžan, sodobnih zahtev, procesov, ki so prisotni v družbi. Neprekinjeno bom delal v tej smeri, tako da ne bo nihče mogel podvomil v moj namen posvetiti preostanek svojega življenja izključno razvoju Republike Azerbajdžan kot neodvisne države.

V zvezi s tem bi rad povedal še, da po mojem mnenju, ne glede na nadaljni potek dogodkov, Republika Azerbajdžan nikoli ne bo izgubila svoje neodvisnosti, nikoli več se ne bo priključila drugi državi in se pokorila oblasti druge države. Govori se o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze in o možnostih priključitve Republike Azerbajdžan k njej. Vse to je utopija. Take misli zavračam in pozivam vse državljane Azerbajdžana, da storijo enako.

Pred Republiko so pomembne in težke naloge. Za zagotovitev neodvisnosti, suverenosti je nujno, da se Republiki Azerbajdžan vrnejo ozemlja, ki jih je zasedla Armenija. Treba je zagotoviti ozemeljsko celovitost Republike Azerbajdžan, zaustaviti vojno in vzpostaviti mir. Državljani Azerbajdžana morajo živeti v miru in blaginji ter graditi svojo državo tako, kot si želijo sami. To je glavni razlog, zakaj je to vprašanje eno najpomembnejših. Taka vprašanja morajo biti tudi v nadaljnem v središču pozornosti Vrhovnega sveta. To mi lahko verjamete.

Dokument, podpisan na pobudo Združenih držav Amerike, Rusije in Turčije, ki je bil objavljen včeraj, pomeni prvi korak za naš postopen izhod iz vojne. Najbrž bo treba na tem področju sprejeti še bolj učinkovite ukrepe, da bi Republika Azerbajdžan lahko postala gospodar na svojem ozemlju in da bi naš narod lahko zaživel v miru.

Če povzamem, je državljanska neodvisnost Republike Azerbajdžan najvažnejša naloga. V neodvisnem Azerbajdžanu je potrebno razvijati demokracijo. Potrebno je na vsak način spodbujati politični pluralizem. Ne smemo dopuščati kršitev ustave Republike Azerbajdžan, kršitev zakonov. Državna izgradnja in oblikovanje družbe mora temeljiti samo na demokratičnih principih. V politiki in gospodarstvu morajo biti v ospredju principi svobode, neodvisnosti, človekove svobode, zaščite človeških pravic, principi svobodnega gospodarstva. Naša Republika torej mora iti po poti, ki si jo je začrtala pred enim letom. Ta pot je pravilna, razumna, naša Republika mora po njej hoditi suvereno. Kadarkoli ste lahko prepričani v to, da bom sam vedno zvest tej poti.

Glavni razlog za današnji težki položaj naše Republike so dogodki, ki so se zgodili 4. junija v Gandži. Ti dogodki so bili strahoviti, prelito je bilo veliko krvi, storjeni so bili zločini. Vse to je potrebno preiskati in vsi ljudje, ki so prekršili zakon, sodelovali pri zločinih, ne glede na njihov položaj, morajo za to odgovarjati pred sodiščem. S tem se ukvarja poslanstvena preiskovalna komisija. Nastalo težko situacijo je potrebno čimprej razrešiti. Včeraj so potekali pogovori s predsednikom Abdulfazom Elčibejem, poleg tega pa sem bil na pogovorih tudi v Gandži tako skupaj s svojo delegacijo kot tudi sam. Mislim, da bo naše delo pomagalo razrešiti situacijo, ki je nastala in zaustaviti nemire.

Še enkrat bi rad poudaril, da ne glede na okoliščine nikoli ne bom postal pristaš uporabe orožja. Nemire je treba zaustaviti samo po mirni poti, po poti soglasja, po poti medsebojnega razumevanja, poti pogovorov. Mislim, da jo bodo modrost našega naroda, skupni napori vplivnih ljudi, azerbajdžanske inteligence, azerbajdžanskih aksakalov (voditeljev) in naše delo, nedvomno zagotovili.

Pri gradnji demokratične, neodvisne republike v Azerbajdžanu, pri borbi za civilizirano družbo, moramo slediti svetovnim človeškim vrednotam, ki so skupne vsem. Potruditi se moramo, da bi lahko Azerbajdžan, ki si je prvič po mnogih letih, stoletjih izbojeval svojo neodvisnost, celemu svetu pokazal svoje zgodovinske uspehe in narodne tradicije. Mislim, da ima azerbajdžanski narod s tega pogleda zelo velik tako zgodovinski kot tudi sodobni potencial. Če bomo to znali efektivno uporabiti, bo Azerbajdžan postal neodvisna demokratična država, naša družba bo postala demokratična družba, zgrajena na osnovi demokratičnih, pravnih, medčloveških vrednot.

Temu služijo naša znanost, naša kultura, naše zgodovinske tradicije in Islam, ki velja za našo versko osnovo – vsa področja skupaj sestavljajo veliko osnovo. Naša naloga je uporabiti vse to efektivno.

Napetost v Azerbajdžanu je povezana ne samo s problemom Karabaha, se pravi z razlogom armenskega napada na Azerbajdžan. Zgodili so se že dogodki v Gandži. Na žalost je eden od razlogov za pojav napetosti poslabšanje medsebojnih odnosov med narodi in etničnimi skupinami, ki že dolgo časa živijo v Azerbajdžanu. Azerbajdžan je bil desetletja, stoletja Domovina ljudi, ki tu živijo, treba je zagotoviti, da bo tako ostalo še naprej.

Vsem državljanom, ki živijo na ozemlju Republike Azerbajdžan, ne glede na pripadnost narodu, veroizpovedi, političnega prepričanja, morajo biti zagotovljene enake pravice. Če bomo lahko sledili vsem tem načelom in jih uporabljali v vsakdanjem življenju, bomo lahko zagotovili popolno združenje vseh narodov, vseh nacij, ki živijo v Republiki Azerbajdžan. To je ena od naših osnovnih nalog. Mislim, da nam bo uspelo.

Na področju zunanje politike je bilo v minulem letu storjeno veliko. Vendar je veliko nalog, ki jih je potrebno realizirati, ostalo. Mislim, da mora Republika Azerbajdžan kot demokratična država vzpostaviti pravične, pravne odnose z vsemi državami. Ne glede na to, kakšna je notranja struktura, na kakšen način je notranja struktura zgrajena, na čem temelji notranja struktura katerekoli države, vzpostaviti moramo tople odnose. Najprej je potrebno zgraditi potrebne kulturne, ekonomske, meddržavne odnose z našimi najbližjimi sosedi. Odnose s Turčijo, nedvomno, podpirajo prebivalci naše države.

Odnose s sosednjo Islamsko Republiko Iran moramo izboljšati, razviti. Rusija, naša severna soseda, je ogromna država. Nedvomno se morajo odnosi med Rusijo in Azerbajdžanom izboljšati, poglobiti, postati bolj plodoviti, morajo temeljiti na principih neodvisnosti. Z vsemi državami, ki so nekdaj bile del Sovjetske zveze, danes pa so postale neodvisne – s Ukrajino, Belorusijo, Gruzijo, državami Srednje Azije, Kazahstanom, baltskimi državami, Moldavijo – moramo zgraditi bolj tesne medsebojne odnose. Za nas je to zelo pomembno.

Pomembno je zato, ker so si bili naši ekonomski, kulturni, medčloveški odnosi z zgoraj omenjenimi državami mnoga leta, stoletja, zelo blizu. Ne smemo prekiniti teh vezi, moramo jih razvijati. Ne dvomim v to, da bo prav taka politika pripomogla Republiki Azerbajdžan, da se bo preoblikovala in razvila v neodvisno državo.

Republika Azerbajdžan že deluje na svetovni ravni. Veseli nas, da so nedavno Združene države Amerike vzpostavile pozitiven odnos do Republike Azerbajdžan in mislim, da se morajo ti odnosi še bolj poglobiti in razviti. Poglobiti moramo vezi z vsemi evropskimi državami, še posebno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Z vsemi muslimanskimi, arabskimi in turškogovorečimi državami se morajo naši odnosi razvijati še hitreje. Z eno besedo, rad bi samo pokazal svoj položaj na področju zunanje politike. Kot predsednik Vrhovnega sveta bom delal v tej smeri, trudil se bom za uspeh delovanja našega predsednika, Vrhovnega sveta, naše vlade.

Sedaj je potrebno odpraviti napetosti, ki so nastale kot posledica dogodkov v Gandži. Tukaj, na zasedanju Milli Medžlisa, s tega govorniškega odra, se obračam k vsem državljanom Azerbajdžana, k našim bratom, sestram, otrokom in izjavljam, da je naša Republika sedaj v zelo težkem položaju. Še enkrat ponavljam, da je najtežja naloga, ki stoji pred nami, vrniti naša okupirana ozemlja in zagotoviti ozemeljsko celovitost, suvereniteto Azerbajdžana. Vse notranje spore, nesoglasja, moramo pozabiti. Obračam se k celemu azerbajdžanskemu narodu, obračam se k prebivalcem Gandže, obračam se k poslancu Republike Azerbajdžan Suretu Guseinovu, obračam se k njegovim vojaškim prijateljem in jih vse pozivam k razumnosti, človeškim odnosom.

Za našo Republiko je to danes bolj potrebno in morajo vedeti, ves narod mora vedeti, da sedaj moramo držati skupaj. V teh tragičnih časih zgodovine Azerbajdžana nam grozi velika nevarnost. V teh časih moramo združiti vse sile, vse politične stranke, vse politične združbe, vse politične in družbene organizacije, vse ljudi – vsi in vse se mora združiti. Pozabiti moramo na zamere. Združiti se moramo in rešiti Azerbajdžan iz tega težkega položaja. Upam, da bodo vsi prebivalci Gandže in ljudje, ki živijo v sosednjih pokrajinah, slišali moj glas in me podprli. Suret Guseinov bo slišal moj glas, obnašal se bo modro in dokončno bomo lahko premagali to nesrečo. Vse pozivam, da delujete v tej smeri, da se združite. Prosim vas, pustite ob strani vse nepomembne zamere, male spletke, njihov čas bo prišel. Če ima kdo s komerkoli težave, jih bo rešil kasneje. Sedaj ni čas za to.

V povezavi s tem bi se rad dotaknil še enega vprašanja. V nekaterih krogih se o meni širijo govorice, da če Gejdar Alijev ponovno zasede kakšen položaj v Azerbajdžanu, se bo komu maščeval. Da bo skoval zle načrte proti tem, ki so nekdaj delovali proti njemu ali bili z njim v sovražnih odnosih. Pred vami in pred vsem azerbajdžanskim narodom z vso odgovornostjo izjavljam, da v moji naravi ni maščevalnih čustev. Govorice so umetno sestavili posamezniki, saj je vidno, da s tem hočejo škodovati ne samo meni, ampak tudi razdružiti vse nas.

Obljubljam vam, da ne bom dopustil, da želja po maščevanju prevlada nad mano. Če mi je kadarkoli kdo škodoval, kaj slabega naredil, mi lahko verjamete, da sem jim že zdavnaj oprostil. Nikoli se nisem spuščal na raven takih čustev, pa tudi nikoli ne bom naredil česa podobnega. Pa ne zato, ker ste mi izkazali tako zaupanje in sem zasedel tak položaj. Ni res. Kot običajen državljan z nikomer nisem imel namena in se tudi ne nameravam v nadaljnem bojevati, maščevati ali škodovati komurkoli. Podobno je v okvirih dolžnosti, nedvomno, vsak izmed nas obvezan slediti disciplini, vsak izmed nas mora spoštovati zakon, ga upoštevati, vsak mora poskrbeti za avtoriteto zakona. Na tej poti svojih principov ne bom pustil na cedilu.

Mislim, da bomo skupaj z Vrhovnim Svetom, predsednikom Azerbajdžana Abdulfazom Elčibejem našli izhod iz nastalega položaja. Zato vas vse pozivam k enotnosti.

Hvala!