DELA / ZUNANJA POLITIKA / Azerbajdžan – Mednarodne organizacije

Nastop predsednika Republike Azerbajdžan Gejdara Alijeva na vrhu tisočletja v New Yorku 7. septembra leta 2000


Spoštovani gospod predsednik!

Spoštovani kolegi!

Dame in gospodje! 

Končuje se 20. stoletje. To stoletje bo ostalo v spominu človeštva kot obdobje duhovnega in intelektualnega napredka in prelivanja krvi v času dveh svetovnih vojn, zlom imperijev in rojstvom več deset novih neodvisnih držav, napetosti hladne vojne in kolektivnih naporov za mir in stabilnost. Kakšen bo svet v prihajajočem stoletju?

Umik dveh nasprotujočih si sistemov v preteklost in učinkovita razširitev idej demokracije in svobodnega trga bodo pomagali pri gradnji takega sveta, kjer bodo upoštevani interesi vseh držav in bo vzpostavljeno pravično partnerstvo. Kljub temu nas analiza razvoja mednarodne situacije privede do bolečega zaključka o obstoju stereotipov tekmovalnosti. Živimo v zelo težkih časih, ko en napačen korak lahko privede do nemirov in do tragičnega povratka v preteklost. Iti moramo po zahtevni poti k vzpostavitvi pravičnega in varnega svetovnega miru, vsi moramo stremeti k temu cilju.

Osnovna tendenca zgoraj omenjene stopnje svetovnega razvoja je globalizacija. Vse nas skrbijo perspektive tega zahtevnega in mnogopomenskega pojava. Globalizacija mora zagotoviti stabilen razvoj, celostnost in stabilnost sistemov vodenja držav, odpravo diskriminacije v ekonomskih odnosih, izboljšanje življenjskega standarda narodov. Nadvlada principov in norm mednarodnega prava, evolucijski karakter sprememb, partnerstvo in pomoč razvitejših držav manj razvitim, medsebojno zaupanje in upoštevanje nacionalnih razlik pri zagovarjanju vrednot, skupnim vsem ljudem, morajo biti vodilni smerokazi tega procesa. Moč demokratičnega razvoja je v raznolikosti.

Azerbajdžan prispeva svoj delež v pozitiven razvoj globalizacije. Z uporabo prednosti geografskega položaja, zalog in potenciala in s svojim geostrateškim pomenom svetovnega razmera moja država uspešno izpolnjuje vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom, ki izhaja iz bogate zgodovine in je orientirana v prihodnost. Zelo se trudimo za ponovno vzpostavitev Velike svilene ceste, oblikovanje prometnega koridora Evropa-Kavkaz-Azija, predelavo in transport ogljikovodikovih resursov Kaspijskega bazena na svetovne trge. Ti projekti imajo odločilen pomen za svoboden in bogat razvoj držav na nekaterih območjih sveta, spodbudili bodo mednarodno sodelovanje in v določeni meri vplivali na razvoj globalne situacije.

Pravtako tudi zunanje nevarnosti in notranji problemi, pritiski in vpletanje v borbo za vpliv ne omogočajo mladim, še netrdnim demokracijam možnosti svobodno začrtati pot, ki sovpada z interesi in pričakovanji svojih narodov, povečati in razviti svojo državnost, delovati v duhu mirnih idej. S prvega dneva svojega obstoja so bili prisiljeni vstopiti v grobo bitko za svojo neodvisnost, suvereniteto in ozemeljsko celovitost.

Države-žrtve napadov, okupacije ozemlja in etničnih čiščenj, agresivnega separatizma in terorizma s polno pravico pričakujejo od Organizacije združenih narodov maksimalno efektivne ukrepe za vzpostavitev pravičnega sveta, varnosti in zaščite principov ustanovne listine OZN.

Južni Kavkaz je na žalost postal območje, kjer se ti problemi, nevarnosti in riski pojavljajo na vsakem koraku. Najvažnejši destabilizacijski faktor na Južnem Kavkazu je napad Armenije na Azerbajdžan, ki je milijonam ljudem prinesel neštete nadloge.

V napadu so armenske oborožene sile okupirale 20 procentov ozemlja Azerbajdžana, izvedle so etnično čiščenje in izgnale milijon azerbajdžancev iz njihovih rodnih mest. V zvezi s tem je Varnostni svet OZN sprejel štiri resolucije, v katerih je dokončno potrdil suvereniteto, ozemeljsko celovitost in veljavnost meja Republike Azerbajdžan in zahteval brez ugovorov takoj umakniti armenske oborožene sile z okupiranih ozemelj Azerbajdžana. Odločbe Varnostnega sveta so od leta 1993 ostale le na papirju.

Od leta 1992 naprej se z vprašanjem regulacije armensko-azerbajdžanskega spora ukvarja OVSE, vendar njegova prizadevanja niso obrodila sadov. Nadaljujejo se dvostranski pogovori predsednikov Azerbajdžana in Armenije, tudi ti še niso prinesli rezultatov. Več kot šest let med državama vlada premirje, vendar le to ne rešuje problemov. Pozivam Organizacijo združenih narodov sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnitev resolucije Varnostnega sveta.

Mir in varnost na tem območju ni mogoče doseči ne da bi razrešili armensko-azerbajdžanski konflikt in druge probleme, ne da bi odpravili faktorje zunanjega pritiska, med drugim tudi vojaško prisotnost drugih držav.

Dodelitev politične celostnosti in nevtralnega statusa območju Južnega Kavkaza bo omogočila zgraditi stabilne medsebojne odnose južnokavkaških držav in zagotoviti njihovo harmonično vključitev v svetovno gospodarstvo.

Rad bi izrazil svojo hvaležnost organizacijam sistema OZN in državam-donatorjem za pomoč, ki so jo izkazale azerbajdžanskim beguncem in drugim migrantom, ki že več kot osem let živijo v stiski. Čutimo veliko potrebo po nadaljevanju in povečanju odločilno pomembne humanitarne pomoči beguncem vse do njihove vrnitve na mesto, kjer živijo.

Na Organizaciji Združenih narodov leži velika odgovornost za usodo sveta, na njih polagamo svoje upe. Odločne in racionalne reforme morajo povečati učinkovitost organizacije, delno tudi Varnostnega sveta.

Ob koncu bi rad poudaril našo kolektivno odgovornost za mir in varnost na našem planetu in izrazil prepričanje, da bodo sklepi vrha tisočletja postali trdna osnova naše poti v 21. stoletje.

Iz ruščine v slovenščino je dokument preveden po časopisu »Bakinski delavec«, 20. septembra leta 2000.